Stereotipe ponavadi definiramo glede na aktivnosti, ki imajo ponavljajočo se funkcijo. Na stereotipe pogosto vplivajo predsodki, s katerimi jih tudi pogosto zamenjujemo. Značaj tipičnega Slovenca (če obstaja!) je gotovo pod vplivom dinamične, geopolitične in kulturne preteklosti Slovenije. Na Slovence so v preteklosti vplivali različni kulturni dogodki sosednjih narodov in držav. Slovensko ozemlje predstavlja povezanost germanske, romanske, slovanske in madžarske kulture. Sloveniji je skozi stoletja uspelo ohraniti kulturno identiteto, čeprav dolga stoletja ni imela svoje lastne države. V preteklosti so bili Slovenci pod vladavino Rimskega cesarstva, Bizantinskega imperija, Beneške republike, Karantanije, Avstro-Ogrske monarhije, Države Srbov, Hrvatov in Slovencev in po drugi svetovni vojni ena izmed šestih jugoslovanskih republik.
Slovence označujejo kot zelo introvertirane in melanholične. Introvertirane osebnosti so manj družbeno angažirane in nimajo veliko znancev ter prijateljev. Pogosteje jih najdemo pri ‘’osamljenih’’ dejavnostih, kot so branje, pisanje in umetnost. Slovenci imajo za svoj hobi pogosteje zelo različne kulturne dejavnosti (petje v pevskem zboru, delovanje v gledaliških skupinah, športnih društvih …). To pomeni, da Slovenci le niso popolnoma nedružabni, ampak se bolje počutijo v ožjem družbenem okolju. Južni sosedje označujejo Slovence kot preresne in melanholične ljudi. Ta trditev drži v primeru, da stereotipne Slovence primerjamo s stereotipnimi južnimi Evropejci.
Slovenci veljajo za zelo delavne, disciplinirane in z zelo dobrimi delovnimi navadami. To lahko opazimo, ko pogledamo slovenske domove in veliko število majhnih družinskih podjetij. Nekatera podjetja so zelo inovativna in znana tudi v tujini. Slovenske hiše in njihove okolice so zelo urejene, saj so Slovenci znani kot pridni in delavni ljudje. Tako obstaja tudi pregovor, da je vsak Slovenec, ki ima svojo hišo, sam svoj mojster. Zelo veliko Slovencev dodatno služi denar tako, da po opravljeni vsakodnevni službi ob popoldnevih opravlja še dodatna dela.
V Slovencu lahko zelo hitro opazimo perfekcionista ali deloholika. Slovenci
se nagibajo k temu, da so odgovorni in ekonomsko osveščeni, kar nas spominja na
idealnega oz. preveč idealnega državljana. Slovenci imajo pogosto zelo visoko
mnenje o sebi samih, o svojem premoženju in svojem delu. Zaradi tega jim pogosto
primanjkuje samokritičnost.
Zanimiva točka je odnos Slovenca do svojega
avtomobila. Avtomobili so dobro vzdrževani, vedno čisti in sodijo v družinski
krog. Veliko Slovencev kupuje avtomobile, ki si jih finančno ne more privoščiti.
Da bi si Slovenec lahko privoščil svojega jeklenega konjička, se veliko ljudi
odloči za varčevalne ukrepe, saj avtomobil še vedno velja za nekakšen statusni
simbol. V Sloveniji imajo še vedno prednost tradicionalne nemške avtomobilske
znamke, kot so BMW, Mercedes, Volkswagen in Audi.
Slovenci so pogosto ljubosumni, posebej na svoje sosede. Stara anekdota o Slovencu, ki je ulovil zlato ribico, pravi, da mu je ribica ponudila izpolnitev treh želja. Slovenec nekaj časa razmišlja in nato ribici oznani svoje tri želje. Najprej pove svojo prvo željo: ”Zlata ribica, prosim te, naj pogine sosedova krava.’’ Zlata ribica ga zaskrbljeno pogleda, ampak mu izpolni željo. ,, Moja druga želja je,’’ reče Slovenec, ,,naj se enako zgodi tudi pri drugem sosedu.’’ Zlata ribica mu tudi to željo izpolni. ,,In tretja želja je,’’ reče Slovenec, ,,da tudi moja krava pogine!’’ Zlata ribica ga pogleda in reče: ,,Oprosti, to pa res nima smisla!’’ Slovenec ji nato odgovori: ,,Seveda ima smisel, če ne bi imelo smisla, potem bi vsi sosedje hodili k meni po mleko!’’
Stereotip o poslušnosti in podrejenosti prihaja iz časa, ko so bili Slovenci pod vladavino drugih narodov. Najdemo ga v številnih literarnih delih iz obdobja realizma, za katerega so značilne tragedije Slovencev, še posebej življenje pod avstro-ogrsko monarhijo. Slovenci imajo tudi posebno značilnost, in sicer samouničevalnost, ki jo velikokrat povezujejo s svojo zavestjo o preteklosti. Nekateri strokovnjaki poudarjajo, da je ta značilnost posledica kombinacije introverzije in agresivnosti. V Sloveniji se soočamo z velikim številom samomorov in prometnih nesreč ter problemom alkoholizma. Po drugi strani pa Slovenci ne spadajo k tistim narodom, ki naj bi bili podrejeni. Znani so tudi po svoji avanturistični nagnjenosti in svoji ambicioznosti. Slovenci so znani alpinisti z velikimi dosežki. Na olimpijskih igrah v Pekingu je Slovenija zasedla 41. mesto glede na odličja in osvojene kolajne. Slovenci so zelo ponosni na svoje športnike, zato bodite previdni, kako govorite o njihovih športnih junakih.