Enotni trg storitev v EU

S pristopom Slovenije k EU se je Slovenija zavezala, da bo uveljavljala dve osnovni načeli: svobodo ustanavljanja podjetja in svobodo opravljanja storitev. Ti dve osnovni načeli EU sta temelj za enotni trg storitev. Načeli evropskim podjetnikom omogočata, da ustanovijo podjetje v državi, v kateri bodo opravljali storitve, in da opravljajo storitve v drugih državah članicah EU, ne da bi za to morali tam ustanoviti podjetje.
Načelo prostega pretoka oseb vključuje poleg prostega gibanja delavcev, koordinacije sistemov socialnih varnosti in državljanskih pravic tudi vzajemno priznavanje kvalifikacij.
Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/36/ES z dne 7. 9. 2005 o priznavanju poklicnih kvalifikacij ureja sistem priznavanja kvalifikacij in omogoča državljanom držav članic EU dostop ter opravljanje reguliranih poklicev oziroma dejavnosti v drugih državah članicah pod enakimi pogoji, kot veljajo za državljane države članice gostiteljice.
Ne glede na omenjeno pa morajo podjetja iz EU v Sloveniji spoštovati naslednje predpise: Zakon o zaposlovanju in delu tujcev, Zakon o postopku priznavanja poklicnih kvalifikacij in ostalo delovno pravno zakonodajo v Sloveniji, če opravljajo storitve z napotenimi delavci, in nenazadnje tudi davčno zakonodajo.
V skladu s direktivo EU o prostem opravljanju storitev, se podjetju iz tujine, ki občasno opravlja storitve –  tudi če opravlja obrtno dejavnost – ni treba včlaniti v OZS.
Kaj bi moralo storiti podjetje iz EU?
Glede na omenjeno problematiko, bi moralo podjetje iz EU opraviti naslednje postopke:
  1. Obveznost prijave določata Zakon o zaposlovanju in delu tujcev (ZZDT-UPB2, Uradni list RS št. 76/2007) ter Pravilnik o delovnih dovoljenjih, prijavi in odjavi dela ter nadzoru nad zaposlovanjem in delom tujcev (Uradni list RS, št. 37/2008).
  2. Zavezanci za prijavo so delodajalci s sedežem v državi članici EU, EGP ali v Švicarski konfederaciji, ki z delavci, zaposlenimi pri njem, ne glede na njihovo državljanstvo, v Republiki Sloveniji izvajajo storitve brez delovnih dovoljenj (Obrazec TUJ-5 Prijava izvajanja storitev državljanov EU, EGS in švicarske kofederacije ter njihovih družinskih članov).
  3. Tuja podjetja, ki opravljajo čezmejne storitve z napotenimi delavci, morajo spoštovati delovno pravno zakonodajo Republike Slovenije. Če opravljajo čezmejne storitve z napotenimi delavci, morajo delavci prejemati tako plačo, kot bi jo dobili domači delavci, spoštovati morajo zakonodajo iz varstva in zdravja pri delu. Imeti bi morali oceno tveganja (tako za gradbišče, kot tudi za posamezno delovno mesto), zdravniške preglede. Delavci bi morali biti seznanjeni z varstvom in zdravjem pri delu na gradbišču v RS.
  4. Zaradi spremljanja stanja na trgu dela, statističnih ali znanstvenih namenov in izvajanja pravice do uvedbe varnostne klavzule, kakor jo določa Pogodba o pristopu k EU, so delodajalci, ki zaposlujejo državljane držav članic EU, EGP in Švicarske konfederacije in njihove družinske člane, dolžni na zavodu za zaposlovanje na predpisanem obrazcu v roku 10 dni od dneva nastopa dela prijaviti zaposlitev.
  5. Hraniti morajo dokumentacijo na kraju opravljanja storitev.
  6. Če podjetja iz EU opravljajo čezmejne storitev, morajo upoštevati še določbe Zakona o postopku priznavanja kvalifikacij državljanom držav članic Evropske unije za opravljanje reguliranih poklicev oziroma reguliranih poklicnih dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 21/2002, 92/2007) in Pravilnik o postopku priznavanja poklicnih kvalifikacij državljanom držav članic Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora in Švicarske konfederacije za opravljanje reguliranih poklicev oziroma dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 23/2008), 10. člen (pogoji za priznavanje). "Če se za dostop do in opravljanje reguliranega poklica v Republiki Sloveniji zahtevajo posebne poklicne kvalifikacije, pristojni organ te države dovoli dostop do in opravljanje tega poklica pod enakimi pogoji, kot veljajo za državljane te države ...". Ministrstvo za delo pa je izdalo brošuro o vzajemnem priznavanju poklicnih kvalifikacij v Sloveniji.
  7. Napoteni delavci morajo biti zdravstveno zavarovani v državi sedeža.
  8. V primeru opravljanja gradbenih storitev bi morali spoštovati še zakonodajo s področja varovanja okolja (odvoz odpadkov), predvsem pa bi morali imeti natančne evidence, kam in koliko odpadkov je odpeljanih na odlagališče odpadkov.
  9. Ponudnik storitev, ki opravlja delo s strankami, ki vključuje pisna ali ustna navodila strankam, mora znati slovenski jezik, na območju narodnih skupnosti pa tudi jezik narodnih skupnosti.
  10. Spoštovanje davčne zakonodaje: zakon o DDV in zakon o davku od dohodka pravnih oseb.
Ikona vprašanja poučevalne enote Izberite pravilni odgovor
S pristopom Slovenije v EU se je glede trga storitev Slovenija zavezala, da
  
Imajo podjetja z območja EU, EGP in Švicarske konfederacije svobodo ustanavljanja podjetij v Sloveniji, nimajo pa svobode opravljanja storitev.
Imajo podjetja z območja EU, EGP in Švicarske konfederacije svobodo ustanavljanja podjetij v Sloveniji in svobodo opravljanja storitev.
Imajo podjetja z območja EU in Švicarske, ne pa podjetja iz EGP konfederacije svobodo ustanavljanja podjetij v Sloveniji, nimajo pa svobode opravljanja storitev.
Imajo podjetja z območja EU, EGP in Švicarske konfederacije svobodo opravljanja storitev , nimajo pa svobode ustanavljanja podjetij v Sloveniji.

Ikona vprašanja poučevalne enote
Katere nacionalne zakone morajo upoštevati napoteni delavci?
  
Ustavo RS.
Kazenski zakon države gostiteljice.
Zakon o zaposlovanju in delu tujcev.
Zakon o upravnih taksah.

Izločite napačne odgovore
Na katerih načelih temelji enotni trg storitev?
Načelo prostega pretoka oseb.
Načelo omejenega gibanja delavcev.
Načelo nekoordiniranih sistemov socialnih varnosti.
Načelo vzajemnega priznavanja kvalifikacij.
Načelo neupoštevanja nacionalnih predpisov, povezanih z delom.



Kaj ureja Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/36/ES z dne 7.9.2005 o priznavanju poklicnih kvalifikacij?
Sistem omejenega priznavanja kvalifikacij.
Državljanom članic EU opravljanje reguliranih poklicev.
Opravljanje poklica pod neenakimi pogoji.
Države članice gostiteljice nimajo svobodnega dostopa do nacionalnih trgov dela.